Imamo milo Melanija, Melanija soap, tudi žajfnico, soap opero, saj o tem, da imamo Melanijo toliko ljudi razpreda, ljubi in sovraži, ogovarja, me obira in naklada, da najbolje, da si omislim še »usodno žajfo«.

Melanija je hodila na »mojo oblikovno v Križanke« leto pred menoj, bila je zelo luštna, prijazna in opazna punca. Srednješolka pač. Take se je spomnim in spominjam se, da smo jo punce občudovale, ker je bila fotomodel in se je že spogledovala z manekensko kariero in fantje so jo opazili.

Roko na srce, tričetrt nas je potihem sanjalo o modni brvi, o tem, da bi fantje gledali za nami ter da bi v oko padle priljubljenemu glasbeniku. Dneve in noči sem upala na basista skupine Duran Duran, realnost pa Miki Šarac v ljubljanskem Valentinu.

Danes ima vsaka srednješolka iz tistega obdobja svojo zgodbo, spomine, življenje. Ne vem kaj se dogaja pri njih doma, s kom kosijo ali spijo, kako v resnici živijo, koga in kako ljubijo in kakšne pravzaprav so. Kadar se srečamo na ulici se pozdravimo in potihem modrujem lahko le o tem kako se drži, kako je oblečena in se sprašujem katero kremo uporablja.

In ko me je sloviti komik Jim Jefferies vprašal, če bi bila first lady? Sem mu odgovorila, da sem first lady. Tako kot je nekomu vsaka izmed nas.

 

Melanija soap