Ko bo spet prišel brezupen dan, ko se zdi, da gre vse narobe, da se nič ne premakne, si bom zamislila iskren nasmeh otroka, ki bo šel prvič na počitnice tudi zaradi mene in vse bo v redu. Tudi moj nasmeh bo prekril vse ostalo.

Kaj je tisto, kar nas bi moralo osrečevati? Zdravje? Zagotovo! To, da si, da imaš, zmoreš in živiš pa čeprav skromno življenje? Da. Počitnice, skok v morje in pogled z visokogorja? Vsakič znova.

Prevečkrat je samoumevno, prevečkrat spregledane vse lepe in pozitivne reči že na dnevnem nivoju. Dovolimo si, da nas hromijo, dejanja, besede, ki nimajo v sebi nič lepega, a jim sami dajemo preveliko vrednost!

Z dobro voljo in dobrimi dejanji za tisti iskreni otroški nasmeh, ki lahko sproži val nasmehov, že lepšamo svet. En dan nekoga, teden cele družine in večer skupine žensk, ki čutijo enako in skupaj dihajo zato, da z dobrodelnostjo lepšajo življenja. Brez kompliciranja, brez prevelikih priprav, ki jih ob vseh službenih, poslovnih obremenitvah, ki jih imamo ne bi zmogle. Vsaka na svoj način prispeva, naredi to ali ono, prosi še prijatelje, znance in na koncu je cilj dosežen. Z dobrodelnostjo, z zbranimi prispevki bodo otroci imeli počitnice in nasmehe.

A imam danes, dan po uspešni prireditvi lahko slab dan? Nikakor. Ja, pomislim na to, zakaj je to sploh potrebno, ko bi moralo biti to, da imajo vsi otroci možnost brezskrbnih počitnic, normalno. Žal nimam moči, da bi spremenila svet čeprav si ga včasih močno želim. Imam pa moč, voljo, možnost, da naredim nekaj v tej smeri, vsaj malo ga lahko lepšam, pomagam narisati nasmeh! Hvaležna sem za to in hvaležna za vse tiste, ki čutijo enako.